| Zjutraj smo spet vsi zaspali. V hotelu nas ni nihče zbudil, čeprav smo jim izrecno naročili, prejšni dan ko smo prišli nazaj.
Postavljali smo celo popoldne. Neverjetno. Predstavo ponavadi postavimo v 45 minutah.
Ampak: One Pakistani moment je lahko minuta ali ura.
Odvisno. Streched time. Pakistani time. Španci so odšli. Čehinje prav tako. Vsak je odnesel svojo glasbo s sabo domov. Ostali so samo občutki. Kdo bo pa zdaj jedu drek ?
Bomba ob kakšne štirih popoldan. dve minuti stran od prizorišča. Štirje mrtvi takoj. Dva podležeta kasneje. Ranjenih ne omenjajo, baje okoli 25.
V ponedeljek je bil napad na vojašnico. 84 mrvih. Tega nisem vedel, do danes.
Imeli prvo predstavo od treh. Polna dvorana, do zadnjega kotička, napolnjeno, 600 kart prodanih, 400 sedežev. vreščanje otrok. Prepolno. Glavni akter govori angleško in urdu. Otroci zadovoljni, nasmejani. Na mixeti odleti desni kanal. Vreščanje otrok preglasi ozvočenje in Glavnega Akterja.
Ogledal sem si McLarnov "How To Build a Time Machine". Impresija in želja po spremembi nekega dogodka. Sometimes even the bigest star is not the brightest !
Potem pojemo drek. V velikosti frnikul. Delovati bo začel čez dve ure.
Konjički Barona ne zasledujejo več, tako kot prejšne dni, in zanimivo da se tudi Glavni Akter še ni dal dol. Čudn!
Srečal čudovito iranko Nereen, spoznala me je po T-shirtu iz Teherana, svet je majhen. o bog, Kakšne oči ! Človek bi lahko padel notri ! Medtem bi spremenil vero in se dal povrh še obrezat.
V katerem hotelu si ? "elite"
A si poročena ? "ne"
A te lahko poljubim ? "ja"
A z jezikom ? "ne tu, naju vsi gledajo"
A greva v moj hotel ? "hihihiihihi, ne smem, če me vidijo s tabo, bom imela probleme"
Zvečer večer pakistanske glasbe. Mystic soul mu pravijo. Soufi. štiri skupine tradicionalna glasba kao.Neslišano zame.Nevideno.Le cream de la cream pakistanske glasbe.Meditacija in padanje v trans. 20 tisoč obiskovalcev. Super tarča za kako bombico. V zraku je čutiti napetost. Polno policije in pol se še policaj zaljubi vame ! pol glave manjši... kako naj mu povem, da nisem gay ?
Ob polnoči nastopi paranoja... od vsega... glasbe... folka... dreka...transa...nato praznujemo še rojstni dan od Glavnega Akterja. tortica. vodka. dreka si nisem upal več jest. me je že preveč treslo. Vseeno smo se ga zapili z Mimirichi klovni iz Ukrajine. S seboj so imeli "with love from Russia". Nasmejal sem se jim do solz. Brazilci so preveč utrujeni, a so vseeno pripravili zabavo v CC hotelu. Nismo šli. Nismo bili sposobni. Preutrujeni od celega dneva, odidemo v hotel, kjer Baron zbuzerira receptorja, kako za vraga ne more uredit enga whiskya in zakaj ni nobenih bejb okoli. Nabit ko kanta, fukal bi pa še vedno. E Barone, danes nečeš. Jst pa tud neum.
Tako sva končala ob dveh zjutraj v sobi, zadeta ko kante. |
Ni komentarjev:
Objavite komentar