Nedelja zvečer

Kako lepo se je včasih prepusti toku dogodkov, takem brez obveznosti, brez deadlajnov. Ko ni zamer, mogoče kakšna polsekundna zadrega, v trenutku preglašena s smehom.
Ko se popoldan slučajno srečaš s prijatelji in to srečanje traja tja do polnoči., Ko si na metinem čaju do večera, naprej presedlaš na kozarec najboljšega rujnega, rdečega... enem, dveh...
Ko poveš, kar misliš in slišiš tisto, kar potrebuješ. Brez laži in pretvarjanja.
In še ne bi šel domov. Raje bi še sedel in se zabaval. Obveznosti naslednjega dne kličejo vsakega izmed nas.

Ampak... da bi mera bila res polna, sem doma slonel ob tipkovnici do pol treh zjutraj in se spoznaval z eno zanimivo osebo, ki bi morala biti ustvarjalka, ona pa hoče delati v marketingu.

No čas se ne ustavi, lahko pozabiš nanj. za dve in pol ure recimo :P za dan, mogče dva...