nedelja, junij 01, 2008

Ko se zazreš v njene oči in veš da si na poti

Človek misli, da je vse neskončno. Potem pa si naenkrat konfrontiran z dejstvom, da se bodo stvari zaključile hitreje, kot si predvideval.
In da nisi naredil še vsega, ter da bi rad počakal še na nekatere stvari.
Da ne bi rad tukaj pustil ljudi samih, ne tistih, ki so ti ljubi.
---
In prijatelji moji, vi, ki mi toliko pomenite.
Nikoli se nisem šparal besed. Povedal sem marsikatero pikro. Nikoli nisem želel nikomur škodovati. Če sem se komu zameril, se mu opravičujem.
---
Danes grem, da me pripravijo, jutri grem v bitko. V takšno še nisem šel. Ne vem, kako se bo izšlo, ne koliko časa bo trajalo, In ne kakšne so možnosti za uspeh.
95% procentov pravijo. Samo statistika je kurba, če si v tistih 5%.
---
Ne vem, kdaj bom nazaj in kakšen bom. Vem, da bom samo še pol moža. Gusar.
One eyed Jack, one plastic bag. :)
---
Kaj gre vse človeku po glavi, ko izve takšno stvar.
Ne morem vsega napisat, preprosto ne gre.
Ali bom dočakal rojstni dan ?
Kakšni bodo otroci? Ali bodo pridni ? In v šoli ?
Ali se bodo sploh poznali ? Bodo preživljali prosti čas skupaj ? (To bi rad videl.)
In matere, kako bodo one to prenesle ?
In moja ljubezen, ki sem ji obljubil, da je zapustil ne bom ?
---
In potem tisoč vprašanj, ki bi jih rad postavil otrokom...
Kako si ? Kaj delaš ? Kako je v šoli ? Kateri inštrument boš igral ? Vse najboljše, dragi moj... Kam bi šel na počitnice ? A bova skupaj odigrala eno epizodo ?
Kam gremo smučat ? Kaj bi rad bil, ko boš velik ? Kakšen si, zdaj ko si velik ? Imaš kakšno ljubico ?
---
In napotke, ki bi jih rad delil z njimi ?
Ne verjemi nikomur, razen sebi.
Študiraj in delaj tisto, kar te veseli.
Več kot znaš, več veljaš,
Veliko športaj.
Ljubi iz srca.
Ne dovoli da ti drugi krojijo tvojo usodo.
----
Strah me je, da bom izneveril ljubezen in sinove.
Strah me je, da nisem dovolj močan.
Strah me je, da se ne vrnem.
Strah me je, priznam.
---
Nisem majhen.
Imam 92 kg in 185 cm.
Toda ali sem dovolj močan, da premagam nekaj rakavih celic ?
---
Uživajte še naprej, hvala da ste bili z nami in nasvidenje.
Zdaj grem. Prvo na rojstni dan sina, potem pa v boj s samim sabo.

Ni komentarjev: