kolpasan

Pred davnimi časi je moj prijatelj napisal pesem Kolpi, o prijateljstvu, o minljivosti, takrat me je reka prvič dregnila v dušo.
"... nikoli več ne bo, kot je bilo, v najinih nočeh, ob Kolpi" je prepeval.

Vedno sem z veseljem šel do nje.
Seveda sem bil prisoten na koupafestu,(o prisebnosti ne bi preveč razlagal)
No, tam sem spoznal dragega prijatelja, ki je danes fotograf. Nekako ve, da mi veliko pomeni iti k reki.
Tako me je v soboto ob dvanajstih poklical, "ma daj pridi doli, bomo meli piknik"
In sem šel. brez pomislekov. z ljubico in psom.

In ko prideva doli:
"kak je lepo tukaj, midva bova tud prespala"
"Ma kaj mi nisi rekel, da bomo šotorili ?"
"Ma nisem mislim na nujne stvari, boš pivo ?"
"ok, bomo že nekako, saj je polno kmečkih turizmov okoli"

Z mr. papičem sva prevzela grill in zapekla kup čevapov, vratovine, klobasic, perutnine, krompirja in zelenjave.
Večinoma sva vse preveč zapekla.
Bila je že tema, vsi smo bili več al manj lačni, tako da smo itak vse pojedli.

Prespala sva pri sosedih, kjer sva si izposodila apartma za par eurov.
Zjutraj sva pot nadaljevala čez Stari Trg proti črnomlju in, hvala bogu, ubežala dežju.

Čakam firestarters weekend, da grem nazaj ob Kolpo.