Okužil sem se !

Z gledanjem filmov namreč. In to tistih slabih. V kino grem redko. Če že grem, grem na totalni blef. Gledam tisto kar bo prvo na vrsti.
Zato v kino ne hodim. Nisem dovolj zorganiziran, da bi šel gledat karkoli pametnega. Mislim...ko da je sploh kaj pametnega...
Tako si včasih potegnem dol kak torrent s filmom. Ponavadi ga pogledam na fast forward 2x s pozicijskim preskakovanjem. 20 minut max. Tko pogledam pet filmov v eni ur. Nič kokic, nič kokakole. Nobenega afekta. Nobenih vzponov in padcev, zapletov ali kompleksni dejanj. Nobene strasti. Nobenih solz. Absolutna Nula. Nada. Rien.
Najbolje se gledajo kakšne dolgočasne drame, ki ne morejo biti akcije, ne glede na to, kako hitro jih prevrtavaš. Preskočiš kar na odjavno špico, a vseeno (vsaj v večini primerov) veš v čem je poanta.
Včeraj sem recimo pogledal pet obupnih filmov, katerih naslove ne bom omenjal, saj so tudi ti obupni. In sem se pri tem spomnil, kako je moj stari prijatelj pred leti zbiral "B" filme na VHS kasetah. Celo omaro jih je imel. Me prav zanima, kako se jih je znebil. Sam sem zbrisal folder na disku. Porediral z ničlami, spremenil v digitalni nič. Škoda da jih še v glavi ne morem.