Igre pavijanov

Verjetno bi petki morali biti dnevi, ko bi si človek moral malo odpočit po napornem tednu. Sam kaj, ta teden res ni bil kot vsak teden. Ta teden smo imel vse, zabavo in delo, vse stlačeno v 5 dni.
Torej; zakaj si ne bi vzel par ur za pogovor s starim prijateljem, šel z njim na partijo biljarda, ki je trajala tako dolgo, da sva oba postala mojstra. Felši, martinele, še preskočit kuglo sem se znova naučil. Pa čeprav tega nisem počel že leta, sva nekako le prišla do stopnje, ko je igra postala zanimiva. Prjatu je bil sicer prbit ko opica in ni čudno, da je izgubil večino partij. Še bruht je moral letet vmes, sam sem mislul da ga je samo pritisnilo na WC. Vse dokler se to ni zgodilo, je men deloval popolnoma normalno. Med tem sem čuval edino palico, ki sva jo imela, drugo nama je nekdo spizdu, ko sem sam šel scat. (in ne, nisem bruhal)
Ta histerična odisejada krogel in nekontroliranega smeha se je končala v poiskusi analiziranja distribucije krogel po mizi. Sam sem zagovornik stohastičnega vzorčenja in če ne vem kaj naredit, ponavadi nabijem v svojo najbližjo kroglo. Največkrat gre notri vsaj moja. Včasih dve njegovi. Obstaja pa tudi možnost, da na ta način hitro zaključiš igro s porazom. Ostale možnosti so v trenutku nepomembne, in če se zgodijo imate zgolj srečo :)
Se mi pa zdi, da je biljard igra, k tud če nimaš pojma on njej, se lahko zraven zelo dobro narežiš. Ha !